Od
dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in
številni so se
polastili njegove resnice.1
Nebeško kraljestvo
je kot kmetovo pšenicno polje, posejano z dobrim semenom. Nekega dne,
medtem ko je kmet spal, je prišel sovražnik in med pšenico zasejal ljuljko
in pobegnil. Ko so iz zemlje pognali prvi poganjki pšenice, se je pokazala
tudi ljuljka. Ko so to videli kmetovi hlapci, so prišli k njemu in rekli:
"Gospod, ali nismo sejali dobrega semena na tvoji njivi? Od kod
torej toliko ljuljke?"
Kmet
je odgovoril: "To je gotovo storil sovražnik."
"Ali
naj jo poskušamo odstraniti?" so vprašali hlapci.
"Nikakor",
je odgovoril kmet. "Ce boste ruvali ljuljko, boste izpulili tudi
pšenico. Pustite, naj oboje raste skupaj do žetve. Ob casu žetve pa
porecem žanjcem: 'Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da
jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.'"
Sejalec
dobrega semena je Sin clovekov. Njiva je svet. Dobro seme predstavlja
otroke kraljestva, ljuljka pa tiste, ki jih je zavedlo zlo. Sovražnik,
ki je zasejal ljuljko, je hudic. Žetev je konec sveta, žanjci pa so
angeli. Kakor torej pobirajo in sežgajo ljuljko, tako bo ob koncu sveta.
Sin clovekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo vse, kar je povzrocilo
pohujšanje cloveštva, in kršitelje postave, ki živijo zunaj njegovega
kraljestva. Vrgli jih bodo v ognjeno pec. Tam bo jok in škripanje z
zobmi. Takrat se bodo pravicni zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega
Oceta. Kdor ima ušesa, naj posluša.2
Vsako
kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno, in vsako mesto
ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, se na koncu porušita. Ce torej
satan izganja satana, je proti sebi razdeljen - kako bo potem obstalo
njegovo kraljestvo?
Nihce
se ne more polastiti satanovega kraljestva, ce satana prej ne zveže.
Ce jaz izganjam hudice in delam cudeže kot satanov zaveznik, s kakšno
mocjo torej delajo enako vaši otroci? Zato bodo oni vaši sodniki. Oni
lahko rešijo to vprašanje. Ce pa jaz in vaši otroci izganjamo hude duhove
z Božjim Duhom, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo.3
Ali
niste nikoli brali v knjigah Svetega pisma: "Kamen, ki so ga zidarji
zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in cudovito je
v naših oceh"? Pomnite, Božje kraljestvo se bo vzelo tistim, ki
poslušajo in nic ne storijo, in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove
sadove.4
Pazite,
kako ravnate s tem sporocilom: ljudem so lahko vsi grehi in kletve odpušceni,
ni pa sprave za tiste, ki preklinjajo Svetega Duha, ker vidijo zlo kot
dobro in dobro kot zlo. Ta greh ga bo vecno bremenil. Pazite na te besede:
kajti cestninarji in vlacuge pojdejo v Božje kraljestvo pred vami. Oni
so poslušali klic k življenju in se obrnili k Bogu. So pa tudi pobožni
ljudje, ki so slišali klic, pa so se nalašc obrnili proc.5
Ne
boste prišli v nebeško kraljestvo s ponavljanjem 'Gospod, Gospod,' ampak
z uresnicevanjem volje mojega Oceta, ki je v nebesih.
Kaj
bi se zgodilo, ce bi pozno ponoci, ko je gospodar že šel spat, stopili
pred vrata ene najpomembnejših hiš v vašem mestu, glasno potrkali in
zakricali: "Odprite vrata, hocem noter!"?
Hišni
gospodar bi odgovoril: "Pojdi stran, ne poznam te."
Ce
bi nadaljevali: "Ampak jedel sem v istih restavracijah kot ti in
slišal sem te uciti po naših ulicah", bi ona ali on samo odgovoril:
"Naj ti bo jasno, da te ne poznam. Pusti me na miru!"
Na
sodni dan jih bo veliko reklo: "Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem
imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudih duhov in v tvojem
imenu storili veliko mogocnih del?"
Vendar
jim takrat recem: "Pojdite proc od mene! Nikoli vas nisem poznal.
Vse svoje življenje ste delali zlo."6
Ucim
vas s prilikami. Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva.7
Tu
je še ena zgodba, ki prikazuje nebeško kraljestvo. Nekoc je živel bogat
poslovnež, ki se je odpravljal na potovanje v daljno deželo. Pred odhodom
je sklical skupaj svoje tri družabnike in jih zadolžil za upravljanje
svojih naložb, medtem ko bo sam na poti. Enemu je dal pet racunov, drugemu
dva manjša in tretjemu enega. Vsakemu je dal zadolžitev, ki je odgovarjala
njegovi sposobnosti. Družabnik, kateremu je dal pet racunov, je takoj
zacel kupovati in prodajati in je kmalu podvojil naložbo ter imel deset
racunov. Drugi družabnik je naredil enako: vložil je oba racuna, ki
sta mu bila zaupana, in tudi on je bil sposoben podvojiti njuno vrednost.
Tretji družabnik pa je bil strahopeten. Svoj racun je dal v škatlo in
zakopal v zemljo. Tam ga je pustil iz strahu, da ga ne bi kdo ukradel.
Po
dolgem casu se je bogataš vrnil s potovanja. Takoj je zbral svoje družabnike,
da bi napravil z njimi obracun.
Prvi
mu je povedal, kako je vložil pet racunov in da jih ima zdaj deset.
Bogataš je ob tem rekel: "Zelo dobro si ravnal in bil si mi zvest.
Ker si bil vreden zaupanja teh petih racunov, te bom zadolžil še za
veliko pomembnejših. Danes lahko zacneš."
Potem
je poklical drugega družabnika, ki je rekel: "V varstvo si mi dal
dva racuna. Zdaj imam
štiri."
Ko
je to slišal, je bogataš ponovil, kar je rekel prvemu: "Dobro si
opravil. Pridno si gospodaril z dvema manjšima racunoma. Zadolžil te
bom za številne. Opravljaj svojo nalogo z veseljem!"
Koncno
je bil poklican še tretji družabnik. Rekel je: "Vedno sem mislil
o tebi, da si trd clovek. Kuješ dobicek na racun drugih. Vedel sem,
da boš zahteval nazaj, kolikor bom pac pridobil s svojim majhnim racunom.
Zato sem ga zakopal v zemljo in ga pustil tam do tvoje vrnitve."
Temu
je bogataš odgovoril: "Ti neumni družabnik! Veš, na kakšen nacin
sklepam posle. Denar bi lahko vsaj naložil v banko in tako pridobil
obresti. V svoji oskrbi si imel le en racun in zakopal si ga v zemljo.
Zdaj ti bo vzeto tudi to in dano tistemu, ki je ravnal pametneje. Ali
ti ostane še kaj drugega kot žalost in obžalovanje?"
V
nebeškem kraljestvu bodo tisti, ki uporabljajo, kar imajo, ne glede
na to, kako je navidezno nepomembno, še naprej prejemali vec in vec
ter bodo imeli obilo. Tisti pa, ki ravnajo iz strahu, ali so nezvesti,
tudi v najmanjši stvari, bodo na koncu izgubili vse.8
Podoben
zgled nam daje zgodba o hišnem gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj
najet delavce za svoj vinograd; ko je našel izkušene delavce, se je
z njimi pogodil za placilo enega srebrnega kovanca na dan. Potem jih
je poslal v svoj vinograd.
Kasneje
tistega jutra, okrog devetih, se je vrnil v mesto in videl skupino brezposelnih
delavcev postajati na trgu. Rekel jim je: "Pojdite delat v moj
vinograd in dal vam bom pravicno placilo."
Opoldne
je šel gospodar nazaj v mesto in nato še enkrat ob treh popoldne. Vsakokrat
je najel brezposelne za delo v svojem vinogradu. Okrog petih popoldne
je šel še zadnjic v mesto. Tam je srecal nekaj postopacev, ki so postavali
brez dela. Vprašal jih je: "Zakaj postavate tukaj ves dan brez
dela?"
Odgovorili
so: "Ker nas nihce ni najel."
Rekel
je: "Pojdite. V vinogradu imam še nekaj dela za vas."
Ko
se je zvecerilo, je gospodar rekel oskrbniku vinograda: "Poklici
delavce in jim placaj. Zacni pri zadnjih in koncaj pri prvih, ki sem
jih danes najel."
Pristopili
so tisti, ki so bili najeti ob petih popoldne, in vsak je dobil srebrni
kovanec. Ko so to videli tisti, ki so bili najeti zgodaj zjutraj, so
mislili, da bodo dobili vec. Ko pa so pristopili, so prav tako prejeli
vsak po en srebrni kovanec.
Takoj
so se zaceli pritoževati gospodarju: "Tisti, ki so bili najeti
pozno, so delali komaj eno uro, a so vseeno dobili enako placo kot mi,
ki smo opravili vecino dela v najhujši vrocini!"
Gospodar
pa jim je odgovoril: "Prijatelji, nisem vam storil krivice. Ali
se niste pogodili z menoj za placilo enega srebrnega kovanca na dan?
Zato vzemite, kar je vašega, in pojdite svojo pot. Odlocil sem se, da
dam tistim, ki sem jih najel ob koncu dneva, enako placilo kot vam.
Ali ne smem storiti s svojim denarjem, kot mislim, de je prav? Ali so
vaše oci hudobne, ko vidite, da sem radodaren in prijazen?"
Tudi
to je prilika o nebeškem kraljestvu, kajti povem vam, zadnji bodo prvi
in prvi bodo zadnji. Veliko je namrec poklicanih, toda malo izvoljenih.9
Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu, ki je zakopan na njivi. Nekega dne ga
je nekdo našel. Takoj ga je spet zakopal. Poln veselja je prodal vse,
kar je imel. Menil je, da je to majhna žrtev v zameno za tisto njivo,
ki si jo bo kupil.10
Tistih,
ki vstopajo v nebeško kraljestvo, ne smejo zadrževati nobene zemeljske
stvari. Kot trgovec, ki je celo svoje življenje iskal dragoceni biser,
so z veseljem darovali vse, da bi prišli do dragocenega zaklada - do
novega življenja, novega nacina razmišljanja, upanja v ta svet in v
svet, ki še pride.11
Božje
kraljestvo se približuje po božanskem nacrtu. Kmet poseje seme na svojo
njivo in ko je delo koncano, gre k pocitku. Vsako jutro vstane in dela
do mraka. Medtem se zacno odvijati naravni procesi, seme vzkali in raste.
Zapletenost tega dogajanja je onkraj kmetovega razumevanja: najprej
se pojavi nežen poganjek, potem koruzni klas, nato zrel pridelek, dokler
kmet koncno ne prime za svoj srp, ker je prišel cas žetve.12
Nebeško
kraljestvo je podobno gorcicnemu zrnu, posejanem na njivi. Ceprav je
to eno izmed najmanjših semen, zraste iz njega velika rastlina, visoka
skoraj kot drevo. Na njem lahko gnezdijo ptice in najdejo zavetje. Nebeško
kraljestvo je podobno šcepcu kvasa, iz katerega se dela kruh. Tudi ce
je zamešan v veliko kolicino moke, prekvasi vsak del testa.13
Nadalje
se lahko nebeško kraljestvo lahko primerja z ribiško mrežo, ki se potopi
v vodo in zajame vse vrste rib. Ko se napolni, jo ribici potegnejo na
obrežje. Tam odberejo dobre ribe v košare, slabe pa zavržejo. Tako bo
ob koncu sveta. Prišli bodo angeli in locili hudobne od božjih otrok.
Pahnili jih bodo v ogenj, kjer bosta žalost in trpljenje.14
Poslal
sem vas, da bi blagoslavljali druge. Brez materialnih dobrin, denarja
ali podpore, na katero bi se lahko zanašali. Ali vam je kdaj kaj manjkalo?
Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Skrbi je
v enem dnevu dovolj že brez vznemirjanja za prihodnost. Kdo izmed vas
more z razmišljanjem dodati en sam centimeter k svoji višini?15
Poglejte
ptice pod nebom: ne letajo okrog vse zaskrbljene! Zvecer ne bedijo v
razmišljanju o prihodnjem dnevu, ker vaš nebeški Oce poskrbi, da so
nahranjene. Ali ne veste, da ste vi vredni vec kot ptice?16
Ali
ne prodajajo na trgu dveh vrabcev za nekaj tolarjev? In vendar nobeden
od njiju ne pade na zemljo brez vednosti vašega nebeškega Oceta. Ne
bojte se torej! Vi ste vredni vec kot neštete jate vrabcev. Vam so celo
lasje na vaši glavi prešteti.17
Zato
prenehajte govoriti: "Kaj bomo jedli? Kaj bomo pili? Ali bomo imeli
dovolj obleke?" Tako razmišljajo ljudje brez vere, vedno zaskrbljeni.
Sprostite se. Vaš nebeški Oce ve, da vse to potrebujete, in še vec.
Išcite
najprej Božje kraljestvo in pravicnost in za vse vaše potrebe bo poskrbljeno.18
KRALJEVA
ZAPOVED
Najpomembnejša
izmed vseh zapovedi je ta: ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca,
iz vsem mišljenjem in z vso mocjo.1
Druga
zapoved bodi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.2
To je moja zapoved,
da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ni je vecje zapovedi
od te. Nihce nima vecje ljubezni kot tisti, ki je pripravljen dati svoje
življenje za svoje prijatelje!3
Kdor bo kršil
eno od teh, pa ceprav najmanjših zapovedi, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.
Kdor pa jih bo izpolnjeval in ucil druge o njih, bo velik v nebeškem
kraljestvu. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše
veselje dopolnjeno.4
Gotovo
ste slišali ljudi govoriti: "Naravno je ljubiti svoje sosede in
sovražiti svoje sovražnike."
Jaz
pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. Blagoslavljajte tiste, ki vas
preklinjajo. Delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Molite za tiste,
ki vas prezirajo in preganjajo, da boste otroci svojega Oceta, ki je
v nebesih. On namrec daje soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi,
ter pošilja dež pravicnim in krivicnim. Ce namrec ljubite tiste, ki
ljubijo vas, kaj delate posebnega? Tudi podleži delajo tako. Ce ste
ljubeznivi samo do svojih prijateljev, kakšno placilo vas caka?5
Ljubite
se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Po tem bodo vsi spoznali, da
ste moji ucenci, kajti polni boste nesebicne ljubezni. Ne pustite se
prevarati; ce me kdo zares ljubi, boste to spoznali. Ta bo živel življenje
po mojih besedah, spoštovan od mojega Oceta in blagoslovljen v njegovem
obcestvu. Ce poslušate in delate, kar vam govorim ter me ljubite, vas
bova moj Oce in jaz ljubila. Prišla bova in si uredila bivališce pri
vas, v hiši vašega srca.6
Oce
sam vas ima rad, ker ste verjeli vame in verovali, da sem prišel od
Boga. Ostanite v tej ljubezni! Držite se mojih besed in živeli boste
v tej ljubezni; jaz se držim zapovedi mojega Oceta in tako ostajam v
njegovi ljubezni.7
Neki
clovek je šel iz Jeruzalema v Jeriho. Na cesti so ga napadli razbojniki.
Z njega so strgali obleko, ga pretepli in pustili napol mrtvega. Po
nakljucju je po isti poti hodil neki duhovnik. Ko je videl ubogega cloveka,
je šel po drugi strani ceste mimo.
Kmalu
zatem je prišel mimo nek pobožen clovek. Zviška je pogledal na žrtev
in odhitel dalje. Do njega je prišel tudi neki Samarijan clovek, preziran
zaradi svojega porekla. Ko je zagledal ubogega cloveka, se mu je takoj
zasmilil. Raztrgal je svoj plašc v trakove in zlil olja in vina na njegove
rane ter jih obvezal. Potem ga je previdno posadil na svojo mulo in
peljal v gostišce. Preprical se je, da so dobro poskrbeli zanj. Zjutraj,
preden je šel, je placal gostilnicarju in rekel: "Poskrbi zanj,
in kar boš vec porabil, ti bom nazaj grede povrnil."
Kaj
se vam zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu cloveku, ki je
padel med razbojnike?
Pojdite
in delajte tako kot dobri mož iz Samarije.8