Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in številni so se polastili njegove resnice.¹

Nebeško kraljestvo je kot kmetovo pšenicno polje, posejano z dobrim semenom. Nekega dne, medtem ko je kmet spal, je prišel sovražnik in med pšenico zasejal ljuljko in pobegnil. Ko so iz zemlje pognali prvi poganjki pšenice, se je pokazala tudi ljuljka. Ko so to videli kmetovi hlapci, so prišli k njemu in rekli: "Gospod, ali nismo sejali dobrega semena na tvoji njivi? Od kod torej toliko ljuljke?"

Kmet je odgovoril: "To je gotovo storil sovražnik."

"Ali naj jo poskušamo odstraniti?" so vprašali hlapci.

"Nikakor", je odgovoril kmet. "Ce boste ruvali ljuljko, boste izpulili tudi pšenico. Pustite, naj oboje raste skupaj do žetve. Ob casu žetve pa porecem žanjcem: 'Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.'"

Sejalec dobrega semena je Sin clovekov. Njiva je svet. Dobro seme predstavlja otroke kraljestva, ljuljka pa tiste, ki jih je zavedlo zlo. Sovražnik, ki je zasejal ljuljko, je hudic. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo in sežgajo ljuljko, tako bo ob koncu sveta. Sin clovekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo vse, kar je povzrocilo pohujšanje cloveštva, in kršitelje postave, ki živijo zunaj njegovega kraljestva. Vrgli jih bodo v ognjeno pec. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravicni zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Oceta. Kdor ima ušesa, naj posluša.²

Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno, in vsako mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, se na koncu porušita. Ce torej satan izganja satana, je proti sebi razdeljen - kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?

Nihce se ne more polastiti satanovega kraljestva, ce satana prej ne zveže. Ce jaz izganjam hudice in delam cudeže kot satanov zaveznik, s kakšno mocjo torej delajo enako vaši otroci? Zato bodo oni vaši sodniki. Oni lahko rešijo to vprašanje. Ce pa jaz in vaši otroci izganjamo hude duhove z Božjim Duhom, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo.³

Ali niste nikoli brali v knjigah Svetega pisma: "Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in cudovito je v naših oceh"? Pomnite, Božje kraljestvo se bo vzelo tistim, ki poslušajo in nic ne storijo, in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.⁴

Pazite, kako ravnate s tem sporocilom: ljudem so lahko vsi grehi in kletve odpušceni, ni pa sprave za tiste, ki preklinjajo Svetega Duha, ker vidijo zlo kot dobro in dobro kot zlo. Ta greh ga bo vecno bremenil. Pazite na te besede: kajti cestninarji in vlacuge pojdejo v Božje kraljestvo pred vami. Oni so poslušali klic k življenju in se obrnili k Bogu. So pa tudi pobožni ljudje, ki so slišali klic, pa so se nalašc obrnili proc.⁵

Ne boste prišli v nebeško kraljestvo s ponavljanjem 'Gospod, Gospod,' ampak z uresnicevanjem volje mojega Oceta, ki je v nebesih.

Kaj bi se zgodilo, ce bi pozno ponoci, ko je gospodar že šel spat, stopili pred vrata ene najpomembnejših hiš v vašem mestu, glasno potrkali in zakricali: "Odprite vrata, hocem noter!"?

Hišni gospodar bi odgovoril: "Pojdi stran, ne poznam te."

Ce bi nadaljevali: "Ampak jedel sem v istih restavracijah kot ti in slišal sem te uciti po naših ulicah", bi ona ali on samo odgovoril: "Naj ti bo jasno, da te ne poznam. Pusti me na miru!"

Na sodni dan jih bo veliko reklo: "Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudih duhov in v tvojem imenu storili veliko mogocnih del?"

Vendar jim takrat recem: "Pojdite proc od mene! Nikoli vas nisem poznal. Vse svoje življenje ste delali zlo."⁶

Ucim vas s prilikami. Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva.⁷

Tu je še ena zgodba, ki prikazuje nebeško kraljestvo. Nekoc je živel bogat poslovnež, ki se je odpravljal na potovanje v daljno deželo. Pred odhodom je sklical skupaj svoje tri družabnike in jih zadolžil za upravljanje svojih naložb, medtem ko bo sam na poti. Enemu je dal pet racunov, drugemu dva manjša in tretjemu enega. Vsakemu je dal zadolžitev, ki je odgovarjala njegovi sposobnosti. Družabnik, kateremu je dal pet racunov, je takoj zacel kupovati in prodajati in je kmalu podvojil naložbo ter imel deset racunov. Drugi družabnik je naredil enako: vložil je oba racuna, ki sta mu bila zaupana, in tudi on je bil sposoben podvojiti njuno vrednost. Tretji družabnik pa je bil strahopeten. Svoj racun je dal v škatlo in zakopal v zemljo. Tam ga je pustil iz strahu, da ga ne bi kdo ukradel.

Po dolgem casu se je bogataš vrnil s potovanja. Takoj je zbral svoje družabnike, da bi napravil z njimi obracun.

Prvi mu je povedal, kako je vložil pet racunov in da jih ima zdaj deset. Bogataš je ob tem rekel: "Zelo dobro si ravnal in bil si mi zvest. Ker si bil vreden zaupanja teh petih racunov, te bom zadolžil še za veliko pomembnejših. Danes lahko zacneš."

Potem je poklical drugega družabnika, ki je rekel: "V varstvo si mi dal dva racuna. Zdaj imam štiri."

Ko je to slišal, je bogataš ponovil, kar je rekel prvemu: "Dobro si opravil. Pridno si gospodaril z dvema manjšima racunoma. Zadolžil te bom za številne. Opravljaj svojo nalogo z veseljem!"

Koncno je bil poklican še tretji družabnik. Rekel je: "Vedno sem mislil o tebi, da si trd clovek. Kuješ dobicek na racun drugih. Vedel sem, da boš zahteval nazaj, kolikor bom pac pridobil s svojim majhnim racunom. Zato sem ga zakopal v zemljo in ga pustil tam do tvoje vrnitve."

Temu je bogataš odgovoril: "Ti neumni družabnik! Veš, na kakšen nacin sklepam posle. Denar bi lahko vsaj naložil v banko in tako pridobil obresti. V svoji oskrbi si imel le en racun in zakopal si ga v zemljo. Zdaj ti bo vzeto tudi to in dano tistemu, ki je ravnal pametneje. Ali ti ostane še kaj drugega kot žalost in obžalovanje?"

V nebeškem kraljestvu bodo tisti, ki uporabljajo, kar imajo, ne glede na to, kako je navidezno nepomembno, še naprej prejemali vec in vec ter bodo imeli obilo. Tisti pa, ki ravnajo iz strahu, ali so nezvesti, tudi v najmanjši stvari, bodo na koncu izgubili vse.⁸

Podoben zgled nam daje zgodba o hišnem gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd; ko je našel izkušene delavce, se je z njimi pogodil za placilo enega srebrnega kovanca na dan. Potem jih je poslal v svoj vinograd.

Kasneje tistega jutra, okrog devetih, se je vrnil v mesto in videl skupino brezposelnih delavcev postajati na trgu. Rekel jim je: "Pojdite delat v moj vinograd in dal vam bom pravicno placilo."

Opoldne je šel gospodar nazaj v mesto in nato še enkrat ob treh popoldne. Vsakokrat je najel brezposelne za delo v svojem vinogradu. Okrog petih popoldne je šel še zadnjic v mesto. Tam je srecal nekaj postopacev, ki so postavali brez dela. Vprašal jih je: "Zakaj postavate tukaj ves dan brez dela?"

Odgovorili so: "Ker nas nihce ni najel."

Rekel je: "Pojdite. V vinogradu imam še nekaj dela za vas."

Ko se je zvecerilo, je gospodar rekel oskrbniku vinograda: "Poklici delavce in jim placaj. Zacni pri zadnjih in koncaj pri prvih, ki sem jih danes najel."

Pristopili so tisti, ki so bili najeti ob petih popoldne, in vsak je dobil srebrni kovanec. Ko so to videli tisti, ki so bili najeti zgodaj zjutraj, so mislili, da bodo dobili vec. Ko pa so pristopili, so prav tako prejeli vsak po en srebrni kovanec.

Takoj so se zaceli pritoževati gospodarju: "Tisti, ki so bili najeti pozno, so delali komaj eno uro, a so vseeno dobili enako placo kot mi, ki smo opravili vecino dela v najhujši vrocini!"

Gospodar pa jim je odgovoril: "Prijatelji, nisem vam storil krivice. Ali se niste pogodili z menoj za placilo enega srebrnega  kovanca na dan? Zato vzemite, kar je vašega, in pojdite svojo pot. Odlocil sem se, da dam tistim, ki sem jih najel ob koncu dneva, enako placilo kot vam. Ali ne smem storiti s svojim denarjem, kot mislim, de je prav? Ali so vaše oci hudobne, ko vidite, da sem radodaren in prijazen?"

Tudi to je prilika o nebeškem kraljestvu, kajti povem vam, zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. Veliko je namrec poklicanih, toda malo izvoljenih.⁹

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, ki je zakopan na njivi. Nekega dne ga je nekdo našel. Takoj ga je spet zakopal. Poln veselja je prodal vse, kar je imel. Menil je, da je to majhna žrtev v zameno za tisto njivo, ki si jo bo kupil.¹⁰

Tistih, ki vstopajo v nebeško kraljestvo, ne smejo zadrževati nobene zemeljske stvari. Kot trgovec, ki je celo svoje življenje iskal dragoceni biser, so z veseljem darovali vse, da bi prišli do dragocenega zaklada - do novega življenja, novega nacina razmišljanja, upanja  v ta svet in v svet, ki še pride.¹¹

Božje kraljestvo se približuje po božanskem nacrtu. Kmet poseje seme na svojo njivo in ko je delo koncano, gre k pocitku. Vsako jutro vstane in dela do mraka. Medtem se zacno odvijati naravni procesi, seme vzkali in raste. Zapletenost tega dogajanja je onkraj kmetovega razumevanja: najprej se pojavi nežen poganjek, potem koruzni klas, nato zrel pridelek, dokler kmet koncno ne prime za svoj srp, ker je prišel cas žetve.¹²

Nebeško kraljestvo je podobno gorcicnemu zrnu, posejanem na njivi. Ceprav je to eno izmed najmanjših semen, zraste iz njega velika rastlina, visoka skoraj kot drevo. Na njem lahko gnezdijo ptice in najdejo zavetje. Nebeško kraljestvo je podobno šcepcu kvasa, iz katerega se dela kruh. Tudi ce je zamešan v veliko kolicino moke, prekvasi vsak del testa.¹³

Nadalje se lahko nebeško kraljestvo lahko primerja z ribiško mrežo, ki se potopi v vodo in zajame vse vrste rib. Ko se napolni, jo ribici potegnejo na obrežje. Tam odberejo dobre ribe v košare, slabe pa zavržejo. Tako bo ob koncu sveta. Prišli bodo angeli in locili hudobne od božjih otrok. Pahnili jih bodo v ogenj, kjer bosta žalost in trpljenje.¹⁴

Poslal sem vas, da bi blagoslavljali druge. Brez materialnih dobrin, denarja ali podpore, na katero bi se lahko zanašali. Ali vam je kdaj kaj manjkalo? Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Skrbi je v enem dnevu dovolj že brez vznemirjanja za prihodnost. Kdo izmed vas more z razmišljanjem dodati en sam centimeter k svoji višini?¹⁵

Poglejte ptice pod nebom: ne letajo okrog vse zaskrbljene! Zvecer ne bedijo v razmišljanju o prihodnjem dnevu, ker vaš nebeški Oce poskrbi, da so nahranjene. Ali ne veste, da ste vi vredni vec kot ptice?¹⁶

Ali ne prodajajo na trgu dveh vrabcev za nekaj tolarjev? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vednosti vašega nebeškega Oceta. Ne bojte se torej! Vi ste vredni vec kot neštete jate vrabcev. Vam so celo lasje na vaši glavi prešteti.¹⁷

Zato prenehajte govoriti: "Kaj bomo jedli? Kaj bomo pili? Ali bomo imeli dovolj obleke?" Tako razmišljajo ljudje brez vere, vedno zaskrbljeni. Sprostite se. Vaš nebeški Oce ve, da vse to potrebujete, in še vec.

Išcite najprej Božje kraljestvo in pravicnost in za vse vaše potrebe bo poskrbljeno.¹⁸

KRALJEVA ZAPOVED

Najpomembnejša izmed vseh zapovedi je ta: ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vsem mišljenjem in z vso mocjo.¹