NOVI NAUK

Ulije se ploha, pridere vodovje. Vetrovi orkana butajo ob hišo, vendar se ne zruši, ker je zidana na trdni skali.

Kdor moje besede življenja sliši, a jih zavrne, zida na temeljih iz peska. Ulije se ploha, pridere vodovje. Vetrovi orkana butajo ob hišo in temelji se podrejo. Hiša se zruši in njen padec je velik.²

Dva cloveka sta šla v tempelj molit. Eden je bil ponosen mož, ki se je imel za pravicnega, drugi pa je bil cestninar, znan po nepoštenosti. Ponosni mož je molil to molitev: "Hvala Bogu, da nisem grešnik, kot so ostali, še posebno pa ta goljufivi cestninar, ki ga vidim tu v kotu. Nikoli ne goljufam ali prešuštvujem. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim."

Cestninar pa je ostal v ozadju templa in še oci ni upal povzdigniti proti nebu, ampak je poln obžalovanja molil: "Bog, bodi milostljiv meni, nicvrednemu grešniku."

Povem vam, da se je cestninar, ki je spoznal, da je potreben Božje milosti, vrnil domov z olajšanim srcem, prost skrbi in opravicen. Tisti, ki se v svojem ponosu povelicujejo, bodo ponižani, medtem ko bodo tisti, ki se ponižujejo, povzdignili nad skrbi tega sveta v mesto milosti in slave.

Pustite tudi majhnim otrokom priti k meni in ne branite jim, kajti Božje kraljestvo pripada zaupljivim srcem. Brez vere, kot je otroška, ne boste prišli v Božje kraljestvo.³

Ce se kdo odloci, da bo izpolnjeval voljo mojega Oceta, bo prav lahko ugotovil, ali je moj nauk od Boga ali pa pridigam o svojih lastnih zamislih. Moj nauk ni moj, temvec od tistega, ki me je poslal.⁴

Svet casti kar na slepo. Kot Judje vsaj vemo, kaj castimo in da zvelicanje sveta pride od nas. Verjemite mi, cas pride in je že prišel, ko ljudje, ki castijo Boga, ne bodo tekali sem in tja, išcoci prostor, kjer naj bi bil Bog, in govorili: "Tukaj je! Tukaj bi morali moliti."

Pravi verniki bodo castili Boga v duhu in resnici. Bog Oce išce tiste, ki so pripravljeni dati takšno žrtev, slavo in cast. Ce bi vi ostali tiho, potem bi kamni vpili.⁵

Morda ste brali, da so kralj David in njegovi vojaki, ko so bili lacni, vstopili v tempelj in jedli daritveni kruh, ki je bil namenjen samo duhovnikom. Tako dejanje je bilo prepovedano z verskimi zakoni.

Ce ste preucevali hebrejske zakone, potem veste, da duhovniki, ki delajo v templju v soboto, kršijo sobotni pocitek, a so vseeno brez krivde. Povem vam, da obstajajo pomembnejše stvari, kot so zakoni templja. Ce bi dojeli pomen besedila, ki pravi: 'Usmiljenja hocem in ne žrtve;' teh nedolžnih ne bi obsojali. Sin clovekov je namrec tudi gospodar sobote.

Recimo, da vam žival, za katero skrbite, v soboto pade v jamo. Ali ne bi naredili vsega, da jo izvlecete ven? Ali ni vaše življenje vredno še vec? Nic vas ne moti, ce preživite soboto v opravljanju in opazovanju cerkvenih obredov. Zakaj se torej jezite nad menoj, ker sem ozdravil cloveka na gospodov dan? Sobota je bila ustvarjena za vas, niste bili vi ustvarjeni za soboto.⁶

Na ta svet sem prišel, da bi tisti, ki ne vidijo, videli, in da bi tisti, ki se bahajo s svojim vidom, spoznali, kako slepi so.⁷

BLAGRI

Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušate in se po njej ravnate.¹

Blagor vam, ki popolnoma zaupate Bogu, kajti vaše je nebeško kraljestvo.

Blagor vam, ki ste ponižni, da prepoznate svojo stisko, kajti vaš bo ves svet.
Blagor vam, ki ste lacni in žejni pravicnosti, kajti nasiceni boste.
Blagor vam, ki ste usmiljeni, kajti usmiljenje boste dosegli.
Blagor vam, ki ste cisti v srcu, ker boste gledali Boga.
Blagor vam, ki delate za mir, kajti Božji otroci boste.
Blagor vam, ki si prizadevate za zvelicanje, kajti postali boste prebivalci nebeškega kraljestva.
Blagor vam, kadar ste zasramovani in o vas zlobno govorijo, ker izpolnjujete mojo voljo. Veselite se in vriskajte od veselja, kajti vaša nagrada v nebesih je velika. Tako so namrec preganjali že preroke, ki so bili pred vami.³

Blagor vam, ki me niste videli, a verujete. Ohranite svojo vero vame. Blagor vašim ocem, ker prav vidijo, in vašim ušesom, ker prav slišijo.⁴

Pridite, blagoslovljeni mojega Oceta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od zacetka sveta.⁵

MOC MOLITVE

Do zdaj niste nicesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.¹

Prijatelj odgovori: "Prosim, ne moti me zdaj. Vrata so zaklenjena in moji otroci spijo. Ne morem vstati in ti pomagati!" Povem vam: ce vaš prijatelj ne bo vstal in vam dal kruha zavoljo prijateljstva, se bo koncno vdal zaradi vaše vztrajnosti in vstal, da vam da toliko kruha, kolikor ga potrebujete.

Torej vztrajajte. Prosite in boste dobili. Išcite in boste našli. Trkajte in vrata se vam bodo odprla. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išce, najde; in kdor trka, se mu vrata na široko odpro.²

V nekem mestu je živel trdosrcen sodnik, ki se ni bal Boga in mu ni bilo mar za soljudi. V istem mestu je živela tudi vdova, ki je sodnika neprestano prosila za pravico glede cloveka, ki jo je oškodoval. Dolgo casa se ni menil zanjo in ni hotel slišati za njeno zadevo. Ampak koncno si je rekel: "Ceprav se ne bojim Boga in se ne ubadam z milošcino, bom tej vdovi pomagal do pravice, ker me s svojimi neprestanimi prošnjami utruja."

Ali ne bo potem tudi Bog pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noc in dan vpijejo k njemu? Ali mislite, da bo odlašal? Povem vam: poskrbel bo, da hitro pridejo do pravice! Vendar pa je resnicno vprašanje, ki se poraja ob tej zgodbi, sledece: ko se jaz, Mesija, vrnem, ali jih bom našel veliko na zemlji s tako vztrajno vero?³

Ne mislim pa, da morate pustiti, da molitev zapade v brezumno blebetanje. Tako molijo pogani, ki mislijo, da bodo uslišani, ce bodo veliko govorili. Ne smete jih posnemati. Zapomnite si, da vaš nebeški Oce ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.⁴

Prerok Izaija je napisal: "Moja hiša naj se imenuje hiša molitve."⁵

Moli torej k Ocetu, ki sliši tvoje najbolj osebne molitve, in obilno te bo nagradil. In karkoli prosite Oceta v mojem imenu, vam bo dal. Ce živite življenje v meni in pustite mojim besedam živeti v vaših srcih, prosite, kar želite, in dano vam bo.⁶

Molite takole: Oce naš, ki si v nebesih, naj vsa zemlja spozna, da si ti edini sveti Bog.

Naj pride k nam tvoje kraljestvo in biva med nami. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpušcamo svojim dolžnikom.

Ker tebi pripada vsa moc in slava, vekomaj. Tako bodi.⁷

ZAKLADI V NEBESIH

Nekoc je živel bogataš, ki se je oblacil v škrlat in dragoceno tkanino in razsipno živel.

V istem mestu pa je živel tudi brezdomec z imenom Lazar, ki je posedal blizu vrat, ki so vodila v bogataševo hišo. Ni prosil za veliko, ampak samo za drobtinice, ki so padle z bogataševe mize. Potepuški psi, ki so bili njegovi edini prijatelji, so skrbeli zanj.

Potem je Lazar nekega dne umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo narocje. Kmal potem je umrl tudi bogataš in pokopali so ga.

V peklu je bogataš povzdignil oci, polne trpljenja, in od dalec zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem narocju. Na vso moc je zaklical: "Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoci konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu."

Abraham pa je odgovoril: "Spomni se, sin moj, da si v življenju dobil vse dobro, medtem ko je Lazar poznal samo bedo. Zdaj je on potolažen, ti pa trpiš hude muke. Poleg tega nas locuje velik prepad, tako da nihce ne more priti od tu k vam in tudi vi ne morete priti k nam."

Ko je bogataš to slišal, je zatarnal: "Potem te pa prosim, da pošlješ Lazarja v hišo mojega oceta. Imam namrec pet bratov in posvariti jih mora, da tudi oni ne koncajo v tem peklu."

Abraham mu je še dejal: "Imajo Mojzesa in preroke. Te naj poslušajo."

"Ampak ce bi šel k njim eden od mrtvih, bi se gotovo spreobrnili," je ugovarjal bogataš.

Abraham je odvrnil: "Ce se ne spreobrnejo zaradi besed Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepricati, cetudi vstane kdo od mrtvih, da bi jih posvaril."²

Nikakršna radodarnost ni, da dajete tistim, ki vam lahko povrnejo. Celo grešniki bodo posodili denar, ce so prepricani, da jim bo ves denar vrnjen. Jaz pa pravim: Daj tistemu, ki te prosi, ceprav ti ne more vrniti, ker je v pomanjkanju. In odpušcajte, tudi ce vas taka oseba izkoristi.³

Kadar dajejo revni, prispevajo vec kot vsi premožni darovalci skupaj, ki dajejo od svojega preobilja. Revni prispevajo od svojega uboštva in iz ljubezni pogosto dajo, kar sami potrebujejo.⁴

Skoraj nemogoce je, da tisti, ki ljubijo denar, vstopijo v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. Kar je nemogoce pri ljudeh, je mogoce pri Bogu⁵

Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih unicujejo molji in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo. Hranite pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne unicujejo ne molji, ne rja in kjer ni nevarnosti pred vlomi in krajami. Kjer je namrec vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.⁶

Nekateri delajo dobro le, kadar so prepricani, da imajo hvaležno obcinstvo. Teh vaš Oce, ki je v nebesih, ne bo nagradil. Kadar dajete, ne bodite kot hinavci, ki zvonijo z zvonovi v templjih in na ulicah. Dobili so svoje placilo.⁷

Naj ne ve niti tvoja levica, kaj dela desnica. Dajaj tiho in na skrivnem, in tvoj Oce, ki to vidi, te bo nagradil.⁸

Naucite se dajati in bogato vam bo povrnjeno - vec, kot si lahko predstavljate, pomnoženo in obilno. S kakršno mero merite svojo radodarnost, s takšno se vam bo odmerila nagrada.⁹

Bogatašu je neka naložba prinesla velik dobicek. Preštevajoc bogastvo si je mislil: "Kaj bom naredil z dobickom?" In tako je prišel do naslednjega sklepa: "Podrl bom svoje stare hiše in sezidal vecje. Tam bom shranil svoje zaklade in zapravil svoj dobicek. Zadovoljen bom, posedoval bom bogastvo, ki bo trajalo veliko let. Svoje življenje bom lagodno preživel ob jedi, pijaci in uživanju."

Ampak Bog mu je rekel: "Neumnež! Ti ne veš, da bodo to noc terjali tvojo dušo od tebe! Ko te ne bo vec, cigavo bo vse to bogastvo?"

Tako je s tistimi, ki si nabirajo zaklade za sebe, niso pa bogati pri Božjih stvareh. Kakšna korist je, ce si pridobite vse, kar ponuja svet, a s tem izgubite svojo dušo? In kaj bi dali v zameno za svojo dušo ali za mesto v nebesih?¹⁰

VERA, KI GORE PREMIKA

Zgodilo se vam bo po vaši veri.1

V poslednjih dneh jih bo prišlo veliko z vseh koncev sveta in vstopili bodo v nebeško kraljestvo. Ampak farizeji in pobožni, ki so mislili, da bodo prvi, a so živeli življenja brez vere, ne bodo vstopili.²

Ce sta dva na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oce, ki je v nebesih. Kjer sta namrec dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.³

Vas pa, ki verujete, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu boste izganjali hude duhove in govorili nove jezike, kace in pogubne stvari vam ne bodo škodovale, na bolne boste polagali roke in bodo ozdraveli.⁴

Oboroženi z vero, majhno kot gorcicno zrno, boste rekli gori: "Vzdigni se in se vrzi v morje!"

Ce verujete, da je to mogoce, in ne pustite nic prostora za dvom, potem se bo tisto, za kar prosite, tudi zgodilo. Zato vam pravim: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.⁵

Ker vas vodi Duh, se bo vse, kar koli boste doživeli na zemlji, soocilo z nebeškimi silami; in vse, kar koli boste zavezali na zemlji, se zgodi po božanskem nacrtu.⁶

Ne bojte se vec, ampak verujte. Vse je mogoce tistemu, ki veruje.⁷

POTRPLJENJE, USMILJENJE IN ODPUŠCANJE
Komur se malo odpusti, malo ljubi.1

Neki clovek je pregledoval racune dveh znancev, ki sta si od njega sposodila denar. Prvi mu je dolgoval petsto zlatnikov, drugi pa petdeset. Ker je vedel, da mu nobeden od njiju denarja ne more vrniti, jima je dolg socutno odpustil. Kateri izmed njiju je bil bolj hvaležen?²

Tudi neki kralj je hotel napraviti racun s svojimi služabniki. Ko je zacel racunati, so mu privedli služabnika, ki mu je bil dolžan veliko vsoto denarja - deset tisoc zlatnikov!

Ker je bilo nemogoce, da bi služabnik dolg povrnil, se je kralj zatekel k zakonu: zakon je dolocal, naj se dolžnik in njegova družina proda za sužnje, njihova hiša in lastnina pa naj se proda na dražbi.

Nesrecni služabnik je pred kraljem padel na kolena in zatarnal: "Moj gospod in kralj, prosim te, imej potrpljenje z mano in vse ti povrnem."

Kralja je premagalo socutje, odpustil mu je dolgl, služabniku pa pustil iti.

Na poti domov je ta služabnik naletel na prijatelja, ki mu je dolgoval nekaj kovan cev. Namesto da bi pokazal usmiljenje, je zgrabil prijatelja za vrat in zacel kricati: "Vrni mi denar, ki sem ti ga posodil!"

Njegov prijatelj je padel predenj in ga prosil: "Bodi potrpežljiv z menoj in vrnem ti vse do zadnjega centa."

Toda služabnik ni hotel poslušati; ampak ga je vrgel v jeco, dokler mu ne bo vrnil dolga, kot je dolocal zakon.

Kralj je poslal po služabnika in rekel: "Hudobni služabnik. Ker si me prosil, sem ti odpustil tvoj dolg. Ali nisi mogel tudi ti izkazati socutja prijatelju, ki ti je bil dolžan tako majhno vsoto denarja?"

Ko je to rekel, je kralj predal služabnika stražarjem in ukazal naj ga zaprejo, dokler ne povrne vseh dolgov.

Tako vas bo sodil tudi moj nebeški Oce, ce ne boste iz srca odpustili svojim bratom in sestram.³

Ne bodite pripravljeni odpustiti samo sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Sklenite mir celo s svojimi sovražniki. Neprestano prepiranje vodi samo v še vecje težave: tožbe, sodišca in morda celo zapor, brez možnosti poravnave kazni, razen z odsluženjem.⁴

Ali se spominjate postave: oko za oko in zob za zob? Jaz pa vam pravim nasprotno: ce vas kdo udari po desnem licu, mu nastavite še levega; in ce se hoce kdo pravdati z vami in vam vzeti plašc, mu ponudite še srajco s svojega hrbta. Ce vas kdo sili hoditi eno miljo, pojdite z njim dve. Ce vas kdo prosi, mu dajte, in nikoli ne pokažite hrbta nikomur, ki prihaja k vam v stiski.⁵

Kadar stojite v božjem hramu pri molitvi, delajte to s srcem, polnim odpušcanja, tako kot vam vaš nebeški Oce ponuja odpušcanje. Ce torej prinesete svoj dar k oltarju in se tam spomnite, da ima kdo kaj proti vam, pustite dar tam pri oltarju, pojdite in se najprej spravite z njim, potem pa pridite in darujte svoj dar. Ce vam brat dela krivico, pojdite in se na samem pogovorite z njim. Ce vas bo poslušal, boste dobili prijatelja.⁶

Odpušcajte krivice, ki so vam jih storili, in vaše življenje bo polno usmiljenja in milosti.⁷

RODOVITNO ŽIVLJENJE

Vi ste sol zemlje. Ce pa sol izgubi svojo lastnost, da cisti, daje okus in ohranja stvari, kako naj bo to še sol? Ni za drugo, kakor da se vrže proc in jo ljudje pohodijo.

Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Zdravo drevo ne more roditi dobrih sadov, tako kot slabo drevo ne more roditi dobrih. Tako vsako dobro drevo rodi d obre sadove, slabo drevo pa slabe. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.

Po sadovih boste vedeli, kakšna življenja so si ljudje izbrali.²

Nekoc je neki clovek posadil smokvo v svojem vinogradu. Tri leta je cakal, da bi drevo obrodilo, pa nic. Koncno je rekel vinogradniku: "Že tri leta prihajam v upanju, da bom videl sadež na tej smokvi, a je še vedno nerodovitna. Zakaj naj bi še jemala prostor na moji zemlji? Posekaj jo."

Vinogradnik pa je odgovoril: "Pusti jo še eno leto, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; ce pa ne, boš storil prav, da jo posekaš.³

V tem je povelican moj Oce, da obrodite obilo sadu in postanete moji ucenci. Kajti dober clovek prinaša dobro iz dobrega, ki je shranjeno v njem, medtem ko hudoben clovek iz zla v sebi obrodi prazno, brezplodno življenje.⁴

Kmet je šel na polje sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Nekaj semen je padlo na kamnita tla, kjer ni bilo veliko prsti. V plitvi zemlji je hitro pognalo, ampak ker ni imelo korenin, ga je ožgalo sonce in je odmrlo. Nekaj semen je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.

Nekaj semen pa je padlo na dobro zemljo in popravilo škodo s slabimi semeni; dajala so dober sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.

Vsakemu, ki sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride sovražnik in ukrade seme, ki je bilo vsejano v srce. Ta je kot seme, ki je padlo ob pot.

Seme, ki je bilo padlo na kamnita tla, predstavlja tiste, ki Božjo besedo poslušajo in jo takoj z veseljem sprejmejo, nimajo pa v sebi korenin duhovnega prepricanja. V tem obcutju vztrajajo nakaj casa; ko pa nastane zaradi njihove odlocitve, da sledijo besedi resnice, stiska ali preganjanje, obupajo in popustijo.

Seme, ki je bilo vsejano med trnje, predstavlja tiste, ki poslušajo besedo, toda dopustijo, da jih premagajo posvetna skrb in zapeljivost bogastva. Beseda je zadušena in njihova življenja ostanejo nerodovitna.

Seme, ki je padlo na dobro zemljo, pa predstavlja tiste, ki poslušajo besedo in jo tudi doumejo. Njihova življenja bodo rodila obilne sadove: stoternega, šestdeseternega ali trideseternega.⁵

ZDRAVJE IN OZDRAVLJENJE ZA DUŠO IN TELO

Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.¹

Potrebno je, da razumete: usmiljenja hocem, ne žrtve. Nisem namrec prišel klicat pravicnih, ampak grešnike, da se spreobrnejo. Ali ne bi morali biti bolni na telesu, ki jih je obsedel hudic, osvobojeni?²

Kaj je lažje reci: "Odpušceni so ti grehi " ali "Vstani in bodi ozdravljen"?

Ampak da boste brez sence dvoma vedeli, da ima Sin clovekov oblast na zemlji odpušcati grehe, recem bolnemu: "Vstani, bodi vesel, tvoji grehi so ti odpušceni! Pojdi svojo pot. Kakor si veroval, tako naj se ti zgodi! Tvoja vera te je ozdravila!"³

Kateri pastir, ki ima sto ovc, pa izgubi eno, ne pusti devetindevetdesetih, ki se varno pasejo, da gre iskat izgubljeno? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, sklice svoje prijatelje in sosede ter jim pravi: "Veselite se z menoj! Našel sem svojo izgubljeno ovco."

Resnicno, povem vam: v nebesih bo vecje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kot nad devetindevetdesetimi pravicnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.⁴

Kdo izmed vas, ki ima deset kosov srebra in izgubi enega, ne prižge svece in ne pomete hiše ter skrbno ne išce, dokler ga ne najde?

Ko ga koncno najdete, sklicete skupaj prijatelje in sosede ter pravite: "Veselite se z menoj, kajti našel sem kos srebra, ki sem ga izgubil."

Prav tako veselje bo vprico Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.⁵